Šaleški Aeroklub

Letališče
Letališče Šoštanj (LJSO) se nahaja 6 km severozahodno od Velenja oz. 2 km od Šoštanja in leži skrito v ozki dolini. Mimo letališča poteka cesta Šoštanj – Zavodnje, ob cesti pa se nahaja naselje Lajše. Najbolj karakterističen je 230 m visok dimnik Termoelektrarne Šoštanj, ki je zadnjih 50 m obarvan z rdečo in belo barvo. Od dimnika je v smeri sever v oddaljenosti 2,3 km letališče Šoštanj. Letališče ima asfaltno stezo, dimenzij 750 x 18 m. Smer za pristajanje je 330° (33), za poletanje 150° (15). Namenjeno je letalom do skupne teže 5700 kg (12500 lb). Nadmorska višina znaša 380 m (1247 ft). Magnetna deklinacija znaša: 3°E. Radijska frekvenca letališča je 128.300 MHz. Na letališču se nahaja bencinska črpalka s 100LL AVGAS letalskim gorivom, manjši gostinski objekt, veliki in mali hangar, prostor za piknik ter parkirni prostor.

Šaleški Aeroklub
Z novim geografsko-gospodarskim središčem in bliskovitim razvojem Šaleške doline po drugi svetovni vojni je temu sledilo tudi zanimanje za letalstvo in tehnično kulturo. Ljubitelji letalstva so skozi šestdeseta leta izkazali svojo voljo in organiziranost ter na ustanovnem občnem zboru 24. 11. 1971 ustanovili aeroklub v Šaleški dolini, s sedežem v Lajšah.
V klubu se izvaja letenje z jadralnimi letali, ultralahkimi letali in letali generalnega letalstva. Šaleški aeroklub tako danes po več kot 40 letih delovanja pod različnimi imeni nadaljuje s svojim poslanstvom širjenja letalskega športa, izobraževanja na področju letalstva in pridobivanja pilotskih pooblastil ter letenju.

Jadralno letenje
Jadralno letenje je najbolj dinamični in množični letalski šport pri nas in v svetu. Jadralstvo je med piloti najlepša zvrst letenja, pri kateri tiho, igrivo, drzno in previdno drsimo po nebu. Je individualni šport, ki zahteva znanje, koncentracijo in vzdržljivost. Jadralno letenje poteka večinoma v času jadralne sezone, ki traja od marca do oktobra. Tudi pozimi se leti, vendar samo na lokalnem področju. V času sezone pa člani jadrajo z jadralnimi letali po vsej državi in tudi izven njenih meja v Alpah. Jadralno letalo poleti s pomočjo vleke motornega letala, ki ga potegne na določeno višino, na kateri je potem lažje poiskati termične vzgornjike oziroma vertikalne tokove toplega zraka, usmerjene navzgor, s katerimi lahko pridobiva višino tudi jadralno letalo. Večinoma se leti v hribih in v Alpah, kjer zaradi topografije terena segajo termična dviganja bistveno višje in so močnejša. Tako so jadralci neposredno v stiku z naravo, kajti jadranje je šport, ki je najbolj odvisen od vremena, ki pa je lahko večkrat muhasto.
Člani aerokluba letijo z jadralnimi letali: šolskim dvosedežnim Twin Astir G-103 in enosedi: Vuk-T, DG-300 ter DG-303.

Motorno letenje
Motorno letenje ponuja pilotu veliko možnosti uživanja v zraku. Leti se celotno leto, saj piloti niso v toliki meri odvisni od vremena kot jadralci. Tako lahko motorni piloti zraven popeljejo še potnike in v zraku občudujejo naravo in znamenitosti tako Slovenije kot tudi sosednjih držav. Z motornim letalom se lahko odpravimo bodisi nad Triglav, v Benetke, občudujemo Kornate, se ustavimo v Portorožu na ribah, na Brniku naredimo par šolskih krogov ali pa izvajamo lokalno letenje ter seveda vleko jadralnih letal. V klubu imamo v lasti štirisedežno letalo Robin DR 400-180 Regent.